Si že kdaj videl/a »roza« sushi?

Že res, da se za sushi mojstre izobražujejo leta in leta, tale najin pa je bil delan prvič, brez bambusove podloge za zvijanje (zato je tudi premalo tesno zvit), a še vedno izgleda »greha vreden«, kajne? 😉😋

S prijateljico Špelo sva se odločili za malo drugačno kosilo. Zakaj pa ne bi enkrat poskusili pripraviti Maki sushi, a seveda, ker jaz ne morem iz svoje kože, sem recepturo malo predelala. Zamislila sem si sushi v kombinaciji z Raaw rdečo peso v prahu. Moj plan pa je imel majšo težavo. Prijateljica namreč ne mara pese.

»Lahko narediva pol »klasičnega« in pol s tvojo rdečo peso?«  »Lahko.« Bova vsaj lahko primerjali okuse. In res sva ga.

 

Za pripravo sva potrebovali: (ta količina je za 4 osebe)

√ 4 nori alge
√ 1 ½ skodelice riža za sushi
√ 30 dag sveže ribe, losos ali tuna (če ne maraš svežih rib, uporabi dimljen losos)
√ 1 korenček
√ 1 kumara
√ ½  avokado
√ 115 ml riževega kisa
√ 1 žlica sladkorja
√ ½  žličke soli
√ 1½ žilčke Raaw rdeče pese v prahu
√ Sirni namaz (brez dodatkov), navadni ali veganski

Pripomoček:
√ bambusova podlaga za zvijanje shushija (ali v najinem primeru srebrna folija za živila ... Bolje to, kot nič bi rekla moja mama ... )

 

Kako sva ga pripravili?

Riž sva najprej sprali pod tekočo vodo. Potem sva ga dali v lonec in ga zalili z vodo. Vode mora biti toliko, da je riž malo prekrit. Med kuhanjem kuhanjem sva riž nekajkrat premešali še pred vretjem, potem pa sva zmanjšali temperaturo in ga pustili, da se kuha. Kuhali sva ga toliko časa, da je riž posrkal vso vodo v loncu. Približno 8-10 min.

Kuhan riž sva prestavili v skledo. V kozici sva segrli rižev kis, sladkor in sol ter mešali toliko časa, da sta se sol in sladkor povsem raztopila. S pripravljeno tekočino sva prelili riž, ga dobro premešali in ga pustili, da se ohladi.

Korenček in kumaro sva olupili in narezali na daljše palčke oz. trakce (na Julienne tehniko rezanja, če poznaš). Tudi avokado sva olupili in narezali na palčke.

Žličko Raaw rdeče pese v prahu sva dodali v manjšo količino ohlajenega kuhanega riža in dobro zmešali, da se je rdeča pesa v prahu lepo in enakomirno raztopila, nato pa mešanico primešali v preostalo polovico riža. Riž se je obarval živo roza. Obe sva bili navdušeni nad izgledom, sama pa sem ga seveda tudi poskusila. Okus je bil nežno sladko kisel. Kisel od riževega kisa in sladkast od pese. Kot sem predvidevala, top kombinacija, še vedno pa tako nežna in nevpadljiva, da v sushiu ne bo prevledala.

Preden začneš nadevati alge, potrebuješ bambusovo podlago za zvijanje shushija. Če je nimaš, lahko improviziraš recimo s srebrno folijo za živila, kot sva midve. Na podlago moraš položiti nori algo tako, da je groba stran obrnjena navzgor. Če jo obrneš narobe in nadevaš z rižem, bo ratal en velik zmazek. Verjemi, nama je uspelo prav to in alge potem ne moreš več očistiti riža in jo obrniti. Taka je samo še za v smeti. Preden se lotiš riža, si najprej navlaži roke z vodo, saj je riž zelo lepljiv. Iz sklede zajemi za polno dlan riža, tako ga bo ravno dovolj za eno algo in ga s prsti enakomerno razporedi po njej, tako da ostane približno 1-2 cm zgornjega roba alge praznega, da se bo na koncu rolica lepo zlepila skupaj.

Midve sva ga nadevali enkrat z navadnim (belim) rižem, drugič z roza rižem, tretjič že pol roza, pol belega. Na riž sva namazali sirni namaz. Enkrat samega, drugič obogatenega s pol žličke rdeče pese. Tega sicer v klasični recepturi ni, ampak naredi sushi malo bolj sočen, pa hkrati še bolj hranljiv. Več o vseh pozitivnih lasnostih pese lahko prebereš TUKAJ.
Nato sva seveda na sredino vsake alge dodali še trakove ribe, kumare, korenja in avokada, ter se lotili zvijanja s spodnje strani navzgor. Po zanimivih in zabavnih poskusih zvijanja sushija brez bambusove podloge je napočil čas, da ga razreževa in poskusiva skupaj s sojino omako, v katero sva dodali malo tahini paste (sezamova pasta).

 

Sushi z rdečo pesoSushi z rdečo peso v prahu

 

Končni rezultat sicer vidiš na fotkah, a kakšna je bila ocena »roza sushija« od prijateljice, ki ne mara pese? Pesa je sploh ni motila. Okusi so se prepletli in pese sploh ni bilo čutiti, vseeno pa se je njena sladkoba odlično povezala z ostalimi okusi in sushi je bil božanski!!!

Siti in ponosni sami nase, da sva se ga lotili in da nama je uspel, sva sklenili, da ga bova še pipravljali in izpopolnjevali najino tehniko, le porcijo bova malo zmanjšali! Naredili sva ga namreč za 4 porcije namesto dveh. Tako zelo sva se zabavali ob ustvarjanju, da niti pomislili nisva, da ga imava samo za naju čisto preveč. Ampak tudi naslednji dan je še vedno odličen.

Veliko užitkov ob pripravi domačega sushia želim!

Ema Jevnikar